torek, februar 14, 2006

Ob prazniku kiča

Nekoga moraš imeti rad (Ivan Minatti)


pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen,
nekomu moraš nasloniti roko na ramo,
da se, lačna, nasiti bližine,
nekomu moraš, moraš,
to je kot kruh, kot požirek vode,
moraš dati svoje bele oblake,
svoje drzne ptice sanj,
svoje plašne ptice nemoči
- nekje vendar mora biti zanje
gnezdo miru in nežnosti
- nekoga moraš imeti rad,
pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen
- ker drevesa in trave vedo za samoto
- kajti koraki vselej odidejo dalje,
pa čeprav se za hip ustavijo
- ker reka ve za žalost
- če se le nagne nad svojo globino
- ker kamen pozna bolečino
- koliko težkih nog
je že šlo čez njegovo nemo srce
- nekoga moraš imeti rad,
nekoga moraš imeti rad,
z nekom moraš v korak,
v isto sled
- o trave, reka, kamen, drevo,
molčeči spremljevalci samotnežev
in čudakov,
dobra, velika bitja,
ki spregovore samo,
kadar umolknejo ljudje.


1 komentar:

David pravi ...

Edini pravi slovenski pesnik je Kosovel...

Pa da bi znal, bi vam zapel
o svetlo šumečih topolih,
o kraškem soncu
v hladnem septembru,
o belih ajdovih dolih.

Pa da bi znal, bi vam zapel
o enem, o enem dekletu;
tak rad jo imam
in je ne dam
za vse, za vse na tem svetu.

Srečko Kosovel / Živeti je smisel človeka