Kaj se zgodi če v košarkarski dvorani gostuje "opera"? Obiskovalci se ambientu primerno obnašajo, čvek, hohotanje, smrkanje, sprehodi na pivo in riganje pač! Ne, sej nisem visoko kultiviran poslušalec, samo ne razumem, zakaj nekateri pridejo na koncert, če jim bi bolj prijala debata ob kavi v enem izmed bližnjih lokalov. Za dodano obogatitev zvočne kulise je ves čas skrbela preglasna klima naprava, ki je ušesne bobniče pripeljala do stalnega pozibavanja tudi takrat, ko so cigani na odru molčali.
Začetek je bil malce zastrašujoč, mikrofoni so cvilili, zvok šibak,… nekaj žvižgov je že napovedovala, morebiten konec že pred samim pravim začetkom… In, in, počasi je zadeva zaživela, na odru se je pojavil celotni "svadbeni" band, pjevačice in Goran,.. Bum, bum, ura in pol nabita z energijo trobil, tolkal in fantastičnih ženskih vokalov.
Kot je v navadi, Karmen ni nikoli odigrana enako, tudi tokrat smo bili na koncu deležni še malce preigravanja "seksi ritmov" iz samega začetka, le ti so končno dvorano spravili na noge,..
In na poti domov, še postanek v enem izmed lokalov na celovški, ob naročilu prvega piva slišiva šušlanje, pride, pride, po tiskovki,.. Res! Po nekaj minutah uleti še Bregovič sam (ok, skupaj z gorilami, plavušami,..)... uspel sem dobit handshake in avtogram. Videti je bil ekscentrično prestrašen, ne dvomim, da na odru precej bolj uživa, kakor v zrežiranih, "naključnih" obiskih kafan, kjer ga obletavajo lokalne "lepotice" z vprašanji "kada čemo u Meksiko?", no pa ne samo one, tudi doktor in župan ene izmed mestnih občin se je smukal okoli, ter deklamiral pripravljeni slavospev bregovičevi kreaciji, ki pri samem avtorju ni kaj pretirano u'žgala,..
A jebiga, život je težak kofer...
Zaključek: Bregovič je že večkrat dokazal, da je mojster reciklaže ali je to umetnost ali ne, me niti ne zanima. Vsekakor še kdaj, ampak v primernem ambientu, s primerno tehniko.
Nekaj utrinkov najdete tudi na portalu vest.si.