Pred meseci, ko sem bolj intenzivno oral po svojih preteklih desetletjih, sem se prikopal tudi v leta, prvega puha, zaflikanih karirastih srajc in strganih levisk. Takrat smo kar redno začeli konec tedna že v četrtek zvečer v ljubljanski Palmi. Tam je domoval Sašo Bole, bil je težek frajer, z njegovimi legendarnimi Bombami.
Četrtki in vse, kar so prinašali: od nastopov mladih bandov (Prezrti, Orleki, ...), do žurov ob rock muziki, ki so se začeli z obveznim postankom za šankom, ob času happy hour (legendarni "dej štiri pire!", "happy hour je dobiš dvojno, se pravi osem" - si zasluži svoj post), večeri, so se raztegnili pozno v noč in se navadno končali šele drugo jutro, začinjeni s prekajenim glasom, ki je hripavo piskal "nikoli več" ...
In danes je tudi Sašo odigral svoj zadnji akord! Hvala za ves rock'n'roll tako v muziki in še bolj v duhu! 🙏🏻
