"Jutr V. Grintovc, okroh 8h, greš?", "Grem!".. in sva zjutraj zakorakala, še ne po petih minutah hoje, Borisu zatuli telefon, melodija sirene, njegov obraz prebledi "Intervencija!". Obrneva in hitiva proti domu, med potjo pregleduje lokacijo, .... "Drugo rundo, zvečer!" še zatuli iz avta, ko šiba proti centru ...
Večkrat razmišljam koliko nevidnih junakov živi med nami, ki nesebično pomagajo reševati tisto nasvetejše - življenje. Gorski reševalci, gasilci, prvi posredovalci, ... ob prostem času odidejo na intervencijo, od družine, od prijateljev, službe, podnevi, ponoči, dežju, snegu, ... postavijo sočloveka na prvo mesto.
Nekako razumem "nagrado", ko se vse dobro izide, ko pridejo iz dogodka pomirjeni, občasno z novo prigodo, ...
Pridejo pa tudi tisti, dnevi, ko se kljub nadčloveškemu trudu, premagovanju težkih razmer v naravi "ni dalo nič več naredit", tako kot danes in že mnogokrat prej.
Eden izmed takih dni, tu na Jezerskem, je bil pred natanko štirimi leti, ko so reševalci že vedeli, da Davu - prijatelju, sorodniku, sovaščanu, ne bodo mogli pomagati, da se je ustavilo srce, nekoga, ki je bil zapisan med nesmrtne že v času življenja, ki je imel usodo vedno trdno v svojih rokah, a ta ga je brez opozorila iztrgala iz naših rok ... Takrat je po vasi zazevala tišina, hlad, kljub toplemu jesenskemu dnevu. Glave so iskale logiko v nelogičnem, žalost je ubijala še zadnjo nit upanja...
Tudi takrat, se spominjam, Borisa, ko se je vrnil iz intervencije, "je res Davo?", "Res!"... in tišina, ....
Kljub šolanju, tisočim vajam strokovni pomoči, pridejo dogodki, ki reševalce zarežejo, pusti jim posledice za vedno. Ne vem, kako pomagati, morda s tem, da vsaj danes tole napišem, kaj mi že dlje časa roji po glavi. Za mene ste heroji, žal za premnoge nevidni, žal živimo v času instant kiča...
In ja, upam, da vam nikoli ne uničim kakšnega prijetnega popoldneva! 🙏🏻
Mi ostali pa, radi se imejmo, radi imejmo življenje in vsak dan v njem posebaj in ne pozabljajmo tega vsaj občasno tudi komu povedati! 😉
"Nekoga moraš imeti rad,
pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen,
nekomu moraš nasloniti roko na ramo,
da se, lačna, nasiti bližine,
nekomu moraš, moraš," ...
