Bitni kviz 2.0

Svoje znanje sem skušal uporabiti v oddaji Bitni kviz 2.0. Full luštna zadeva, naša ekipa je v prvem delu pomedla s konkurenco, a v drugem so se filmsko vrnili in pokazali več znanja, saj se očitno učijo Google na pamet! ;)

Sodelujoči:

• Nejc Žorga Dulmin
• Alan Rener
• Mark Bizilj
• Uroš Miklavčič
• Miha Rekar
• Lea Marolt Sonnenschein
• Peter Pirc

Povezave:

• Podcast Bitni pogovori (The Apple Podcast in Slovenia)

Spark - Particle

Nova digitalna igračka, mali (mikro) Arduino z integriranin WiFi oddajnikom.

Na sliki napravica oddaja dogodek (v tem primeru prižig ledica), dogodke preko nodejs knjižnice v realnem času lovim na PCju.

Knjigobežnice

Na Jezerskem, male hišice polne knjig - knjigobežnice, sedaj jih srečate skoraj na vsakem koraku!

Zasluga gre predvsem gospe Mij Murovec (učiteljici, zeliščarki, raziskovalki starih običajev, ...) in seveda mojstrom, ki so izdelali simpatične in uporabne lesene hiške, ki knjige varujejo v primeru slabega vremena, po drugi strani pa omogočajo, da vedno pokukamo kaj se skirva v njih.

Na robu gozda, ob začetku panoramske poti proti Ravnski Kočni

Pod mogočno lipo na Šenkovi domačiji

SUP ali hoja po vodi

Najbližje hodji po vodi je supanje :)

Zgornje jezersko ob zgodnjem jutru

Občutki so enkratni, seveda, ko vsaj prvič uspeš umiriti tresoče se noge. Nato je vsak naslednji obisk jezer in voda, eno samo veselje. Predvsem me je prevzela spokojnost narave, kateri se je možno približati na tako miren način.

Prava ideja

V februarju sem gostoval v oddaji Prava ideja na TV Slovenija.

V studiu (treme ni več)

Prispevek posnet v E.Leclerc na Rudnuku (nekoliko prestrašen)

Modrina

Med snemanjenm

Na televiziji enakega tipa, sem v koncu osemdesetih imel priključen računalnik ATARI ST

Kam gre sonce spat?

Sonce se že skriva za bližnjimi gorami.

Popotnik številka 39

Vesoljski popotnik sem!

Potujem na čarobni, skalnato, vodeni tvorbi s hitrostjo stoosemtisoč kilometrov v eni sami uri. Jahanje na kraku mlečne ceste, ki plapola pri 220 kilometrih v sekundi, mi je odpihnilo večino las.

Leto, za letom si ogledujem bližnjo, čarobno zvezdo, danes sem jo obkrorožil že devetintridesetič, na zadnjih opazovanjih se mi pridržujeta dve mladi popotnici, njuna zvedavost je neizmerljiva.

Zahvaljujoč trenutnemu dvonožnemu, dvoročnemu, enoglavemu telesu, ki sem ga podedoval po svojih starših, bom še naprej zrl med zvezde in čakal trenutek, ko se skupaj, z njo, ki me drži za roko, podava na novo veliko avanturo, tja med zvezdni prah!