Daleč stran – tja dol spodaj

Danes ponoči se za mene prične ena bolj mučnih poti. Pa ne zaradi razdalje Ljubljana-Frankfurt. Za kaj gre?
Moj bivši sodelavec, soborec v raznih kriznih situacijah preteklih desetih let, po potrebi dežurni psihiater (navadno na temo "kl'ete babe"), head-hunter, mnogokrat pa sopotnik po tisočih divjih žurov od legendarnega Bunkarja, Metelkove, Orta, back vokal na večernih dogodkih raznih računalniških konferencah... z eno besedo, eden izmed najboljših frendov – Rudi.
Rudi in Alenka, sta se pred nekaj leti odločila, da zapustita našo dolino in si poiščeta novo domovanje dol spodaj. Zadeva je bila še pred časom, daleč stran, bližala se je v mesecih, sedaj v dnevih in trenutno je odhod samo še nekaj ur daleč.
A seveda, gospod Murphy (dem f***en bastr'd!) nikoli ne počiva, tako, da danes proti Nemčiji odpeljem samo Lenčo in Zvezdico, Rudi pa bo še nekaj dni "poležaval" v ljubljanskem kliničnem.
Kaj naj še rečem?.. Rudolf poštimej se, stari ne se ...! Lenča srečen let (ok, prvo še vožnjo do letališča, bova skupaj s Tomažom pazila)!
Ja, ... že tako sovražim slovese, v taki ali drugačni obliki, … tokrat še posebaj, ker je zadeva, tko nekam, usrano resna, skup čudnih naklučij, ... mah, se bo že vse izšlo...