Ne morem ugotoviti katera sestavina mi je najljubša. Laibach so itak klasika, vse kar sta Silance naredila sem preposlušal, Benka ima nor glas, potem pride Severa, do konca zamrzne kri in zbor potegnejo naprej, pride še Tomi... in glasba in power beat, za povrh pa še koreografija in svetloba / projekcija.. noro, kašen presežek...
Oj Triglav, moj dom, kako si krasan,
kako me izvabljaš iz nizkih ravan
v poletni vročini na strme vrhe
da tam si spočije v samoti srce,
kjer potok izvira v skalovju hladan:
oj Triglav, moj dom, kako si krasan!
Oj Triglav, moj dom, četudi je svet
začaral s čudesi mi večkrat pogled,
tujina smehljaje kazala mi kras,
le nate sem mislil ljubeče ves čas,
o tebi sem sanjal sred' svetlih dvoran:
oj Triglav, moj dom, kako si krasan!
Oj Triglav, v spominu mi je tvoj čar,
zato pa te ljubim in bom te vsekdar,
in zadnja ko ura odbila mi bo,
pod tvojim obzorjem naj spava telo,
kjer radostno ptički naznanjajo dan:
oj Triglav, moj dom, kako si krasan!
"Umetnost je raj za dušo. In to je vrhunska stvaritev." (pobrano iz twiterja)
Ni komentarjev:
Objavite komentar