Božična

Iztok Mlakar je napisal:

Nikdar iz mojih ust grda beseda ni pršla,
če zanjo računa blo ni.
Ben, če kdo zarad tega postrani me gleda,
ga n'coj lepo prosim nej mi oprosti.

An boh nej popazi na svoju familjo,
an svojim otrok'm da srečo an mir.
N'coj na b'm nobega v maloro pošiljal,
ka greh je bit jezen na sveti večer.

Vesel božič vsim, vesel božič vsim,
vesel božič voščm prou vsim.

Malo ljudi je, k radi me majo,
an dosti več tistih, ka slabo mi čjo.
An ka nankar za božič pozabit ne znajo,
če kdaj kej narobe med nami je blo.

Ma sej nič ne rečem, ma sej niso krivi,
človk mona ne rata, se tak že rodi.
Sej niso krivi, zato če so živi,
tud žval ma pravico do tega, da žvi.

Vesel božič vsim, vesel božič vsim,
vesel božič voščim prou vsim.

Jezika ne šparam, an bog mi oprosti,
če komu kdaj rečem, da je to kar je.
Ma resnice ne mara človk prou neč kej dosti,
an je jezen, če kdo jo u fris mu pove.

En lep vesel božič vsim dušam prodanim,
vesel božič nunc'm brez tistih reči.
An putanam, šašinam an ritim usranim,
če koga sem spustu, nej se ne jezi.

Vesel božič vsim, vesel božič vsim,
vesel božič voščim prou vsim.

Iz dna srca voščim vsej bandi caganski,
ka zarad njih vse u k'p k hudiču v ret gre,
an ka jim za pravicu je ku za sneg lanski,
iz dna srca voščm prou vsim kar jih je.

Ma, da bi na glavo se zrušla jim streha,
an da posušila bi jetra se jim,
ma ben ta noč je sveta an da na bo greha,
nej bo vesel božič še njim.

Vesel božič vsim, vesel božič vsim
en lep vesel božič voščim prou vsim.

Ni kaj dodati!

Iztok Mlakar, Božična, Album: Balade in štroncade
Besedilo prenešeno iz strani lyrics.iztok.org.

Dobrodelni bazar - SILA

V soboto sem na hitro obiskal Dobrodelni bazar na Gospodarskem razstavišču v organizaciji Slovenskega mednarodnega združenja žensk – SILA. "Žal" sem zamudil uvodni govor gospoda ministra za povečanje rodnosti Drobniča, he sedaj mi je tudi jasno zakaj ni hotel odstopiti, ker kot neminister, ne bi mogel imeti uvodnega govora, ok, mal se hecam.
Zadeva se razteza po celotni hali B, kjer so posejane stojnice različnih držav (baje 35), najbolje so svojo "nacionalno" folkloro predstavili Italijani, saj so imeli pomanjšanj "Ponte Rosso", se pravi samo cunje, cote in oblačila. V oči so mi padli Hrvati z napisom "Najbolši sosed", Slovenska stojnica je bila do vrha obložena s poticami in pecivom.
Za potrebe žura v večernih urah, sem nakupil Francosko, Belgijsko, Finsko in Švedsko pecivo (žal je bilo servirano ob napačni uri, napačnim ljudem, a na pravem mestu).
Za mrzlo zimo, ki baje letos res še pride, kapo pri Nepalcih in nenazadnje za Ljubi cvetice, narejene iz pomarančevca pri Indonezijcih.
Zaključek? Prav prijetna prireditev, ker pač narodnostno obarvanih trgovin (razen Kitajskih) pri nas ni, zato je bazar edina šansa, da se enkrat na leto kupi kaj od"daleč".

O spamu - v pretklem tednu

Povzetek nezaželjene pošte preteklega tedna:
"I won €710,000.00! Already spent for Viagra, penis-enlargement, Prozac, implants, bought some unknown shares..."

Ali tole še deluje?

Očitno še vedno deluje!

Kaj pa jaz? Barvam se na črno in tipkam ...
Kaj pa zunaj? Barva se na belo in diši ...
Kaj pa "ostalo"? Barva se na rdeče ali bo dišalo, bom natipkal ...

Sestavek je namenjen zgolj testiranju Bloggerja, če verjameš! ;-)

Krvavec, nekaj fotk iz sezone 2005/2006

Zima (baje) prihaja in tudi želim si jo že, no za čas, da sneg končno pobeli bližnji "kucel", nekaj fotk iz pretekle sezone. Bila fantastična, velike padavine v decembru in nato še v marcu, ko je podlaga dosegla dobre tri metre, sanjsko!
Štartali smo 26.11.2005, zadnji obisk je bil 12.5.2006 ob polni luni. Uspelo mi je ujeti večino dni s cevcom, snowsurffing rocks! :P
ENG: Krvavec, Slovenian ski resort, pictures from season 2005/2006.

marec 2006, cevc, 300 cm snežne podlage, 50 novozapadlega



Ancy v "pajpu" (žal samo mobi fotka)


Krvavec, 12.5.2006 - ob polni luni

Povezave:

• RTV Krvavec
• Easy Riders Klub (vse o deskarskih športih)
• Nič lažjega (šola deskanja in smučanja, vsak začetek je lahko tudi lahek)
  

Foto by PAPs

Muzika - veda o gibanju

Ne pišem! Se nič ne dogaja? Niti ne, celo preveč, o tem drugič, ...

Danes zvečer se odpravljam v Galohalo kjer mi bo z malo sreče v četrtem poizkusu uspelo zopet videti in predvsem slišati skupino, ki se ukvarja z gibanjem - Moveknowledgement.

Zakaj mi je omenjeni koncert tako poseben? Ker mi je njihova godba pri srcu. Ker sem njihove koncerte skušal obiskati že najmanj štirikrat v preteklem letu, pa mi ni uspelo. Ker je N-Toko precej gostobeseden. Ker ima bejba nor glas. In predvsem, ker bom v dobri družbi...

Galahala, november 2004, foto by Bia

Podaljšanje prometnega dovoljenja iz naslonjača

Čez nekaj dni, mojemu italjanskemu karavanu, poteče prometne dovoljenje. Avto še ni dopolnil sedem let, zato ga mi ni potrebno voziti na tehnični pregled. Tako ostane samo zavarovanje, katerega sem opravil osebno in plačilo cestnine.
Seveda, se kot računalniški zanesenjak, ne bom postavil v vrsto, ampak sem zadevo poklikal, kar iz domačega naslonjača.

Na e-upravi, se prijavim s certifikatom SIGEN-CA in izberem storitev "Vloga za spletno podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja" in postopek se prične.
Prvo vpišem številko prometnega dovoljenja, zatem se prikažejo podatki o mojem avtomobilu, nato izberem zavarovalnico in vpišem številko zavarovalne police.
Storitev nato prične s preverjanjem vnesenih podatkov (zavarovanje sem opravil včeraj, a sistem še ni prepoznal police, danes je zadeva polico prepoznala, baje zna trajati tudi do tri dni od sklenitve police, do njenega vnosa v centralni sistem), če so podatki pravilni, izberemo število mesecev za katere želimo plačati "Letno povračilo za uporabo cest", zatem pa sledi že prvi predračun. Ostane samo še plačilo (Activa, Visa, MasterCard, Moneta,..) in vnos podatkov o kartici, preverjanje, preverjanje, klik, potrdi in zadeva je končana.
Sledi še izpis povzetka na katerem si lahko dolpotegnemo račun v PDF ali XML obliki ali natisnemo potrdilo, ki naj bi uradno osebo prepričalo, da smo prometno dovoljenje naročili. No, tole potrdilo me ni povsem prepričalo ali morda pa bo policiste?

Prometno dovoljenje naj bi bilo v dveh delovnih dneh, s pomočjo polžje pošte, dostavljeno domov.

Najbolj me je zmotilo, da naša "draga e-uprava" zaračuna "Provizijo za spletno plačilo" v vrednosti 516,40 SIT! Ok, res da mi ni potrebno v vrsto, ampak tudi ne težim na okencu in morda bi bilo bolj smotrno e-storitve stimulirati z dodatnimi popusti, ne pa z obračunavanjem provizij!
O pogostosti uporabe e-storitev najbrž tudi govori številka izdanega računa: EPS00000024-2006, hm štiriindvajseti (na območju UE Kranj) izdani račun preko e-uprave letos!? Državni strežniki morajo očitno zelo švicati od izrednega navala!

Še to: izgradnja celotnega sistema e-uprave in podpornih storitev, ni bila poooceni in država bi morala promovirati njihovo uporabo, ne pa z zaračunavanjem provizij odbijajo še tistih nekaj, ki jih bi morda uporabili! Predvsem pa bi bilo veliko ceneje, če nas bi minister Virant vseh štiriindvajset osebno obiskal na domu ter nam lastnoročno podaljšal prometno dovoljenje.

Da, ne bom preveč kritičen, zadeve so narejene, nekako tudi delujejo, da bodo v široki uporabi, bo pa najbrž preteklo še nekaj časa (davkoplačevalskih cekinov).

Medicina - Na 8 ur 1 tablet!

Mi je razložila prijazna farmacevtka v lekarni. Tja me je pripeljalo oteklo grlo v spremstvu dokaj visoke vročine (39 in več). Samo bolezen pa sva hitro diagnosticirala z mojo prijazno doktorico. En velik: "Aaaaaa", ki je že sam po sebi zazvenel, kot "Aaaaangina" je bil dovolj, da sem dobil recept za škatlo Ospena, katerega nisem videl že tja od osnovne šole naprej. No problem se šele tukaj prične!
Kako hudiča naj samega sebe opomnim, da je preteklo osem ur in da moram vzeti tableto? Seveda, kot človek tehnike jo takoj tudi skušam uporabiti v svoj prid. Nastavim si opomnike vsakih osem ur, tako se mi po pretečenih minutah, vsakič skoči na ekran opozorilce:"Vzami tablete". Zadeva načeloma deluje, če seveda takrat nisem preveč zatopljen v drugo delo ali me sploh ni pri računalniku. Posledica je, da tablete v tistem trenutku pač ne vzamem, kar pomeni da čez pet minut nisem več prepričan ali sem jo ali nisem, sicer se spominjam, da sem jo, ampak morda je spomin na včerajšnjo tableto, pogled v škatlo pa tudi ne daje ustreznega odgovora.
Taka rešitev skratka ni povsem zadostna!
In kaj sem stuhtal?

Dodal sem še povsem preprosto ne "hi-tech" rešitev. Na prozorni ovitek, za katerim se skrivajo posamezne tablete napišem dan in uro, kateremu tabletka pripada. Se pravi S 12, S 20, N 4,… (sobota ob 12h, sobota ob 20h, nedelja ob 4h…) in zadeva povsem "špila". Takoj vidim ali je bila tableta resnično zaužita ali ne, prav tako natanko vem, do katerega dne bom še "prežvekoval" bele knofke… Skratka, rešitev za vsakega vsakogar, ki je vsaj malo senilen! ;-)

Opozorilo: Pred uporabo se posvetujte s farmacevtom ali zdravnikom. Članek ni resne znanstvene narave, ampak le nakazuje, da se mi danes ne da ukvarjati s kakšno pametno stvarjo, recimo učenjem matematiko en dan pred izpitom!

"Bratje" Italjani

so nam danes pomagali, da še kakšen dan ostanemo na Svetovnem prvenstvu v košarki, tako da v znak hvaležnosti obljubljam, da do konca prvenstva ne bom niti enkrat vzkliknil "Trst je naš!".
Pa upam, da bodo naši košarkarji v nadaljevanju deležni kakšen kanček sreče več, podobno kot naši zahodni sosedje!

Novo geslo se glasi: "Slovenija do Tokia!" (no, ni čist novo).

Free Tomo Križnar

Prerivanje za nadzor nad naravnimi bogastvi se nadaljuje v stampedo. Pri tem žal nastradajo ravno najbolj nedolžni. Naše ustanove ščitijo spomenike, leve, krokodile, morske pse,...
KAJ PA LJUDJE? Tisti porinjeni na rob, najbolj nedolžni, najmanj škodljivi za planet. (T. Križnar)

www.tomokriznar.com
Amnesty International Slovenije
Lahko ga kar obiščete

Foto: www.tomokriznar.com

Še to! Naše drage politike, ki se "gredo" sedaj lokalne politične fore, bi pa sam nabrcal in dol poslal!

Igra živcev – Netless – 33. dan – priklop

Dolžan sem napisati še razplet, žal z nekaj zamude. Sedaj sem zopet srečni uporabnik interneta – pri novem ponudniku, tako sem prvi dan moral prebrati vsa čakajoča elektronska sporočila, preklikati celotni internet, od prve strani do zadnje, kar mi je vzelo kar nekaj časa. Poleg tega, sem si privoščil še nekaj dni namakanja v morju adrijanskem.

Čas: 8.8.2006, popoldne okrog 17h
V prihodu domov me je v poštnem nabiralniku čakalo "Telekomovo pismo presenečenja", položnica v znesku čez 50.000,00 SIT, kar je veliko večja številka kot navadni mesec. Po hitrem preletu opazim dve nenavadni postavki:
- ADSL Nadomestilo za ADSL modem 34.738,86 SIT (brez DDV)
- ADSL Nadomestilo za ADSL razcepnik 8639,03 SIT (brez DDV)
Hm, zanimivo, ni mi znano, da bi naprave naročil. Zavrtel sem modro številko, glas na drugi strani mi je namignil, da sem morda prezgodaj razdrl naročniško razmerje in zato dobil račun, pojasnil sem, da sem naročnik več kot dve leti in to naj bi zadostovala. Na koncu mi je pač svetovala, naj zadeve odklopim in odnesem na najbližjo Teletočko in vložim reklamacijo.
Izbrskal sem pogodbo o ADSL s SIOLom in v njej ni bilo nikjer omenjeno naj bi bil jaz dolžan opremo vračati, le skrbeti zanjo kot "dober gospodar", Telekom pa bi lahko kot "dober gospodar", tudi sam skrbel za njeno vračanje.

Čas: 9.8.2006, zjutraj
Zazvoni moj mobi, na drugi strani se oglasi neznani glas, ki mi sporoči, da danes pride "montirat" VDSL, če mi to seveda ustreza. "Vsekakor, vljudni vabljeni vas že dolgo časa pričakujem," sedaj gre zares si rečem! Obljubil je, da se pojavi med deseto in enajsto dopoldne.
Čez nekaj minut mobitel ponovno prikaže številko, ki je ni znal povezati s osebo v mojem imeniku. Tokrat kliče tehnik iz Telekoma, "nekaj moram pri vas zamenjati, se lahko oglasim čez nekaj minut," seveda, kaj mi drugega ostane!

Po preteku nekaj minut, se na dvorišču pojavi Telekom avto, mojstra napotim naravnost v "komunikacijsko sobo", med sprehodom mi pojasni, da bo zamenjal razcepnik, jaz pa mu potožim, nad izdanim računom za opremo katere ne potrebujem in je tudi nisem naročil.
"Brez skrbi, vse bova uredila, jaz bom zamenjal razcepnik in odpeljal modem, poleg še pokličem na centralo, da je zadeva prevzeta in da lahko stornirajo račun." Prav šokiran sem bil nad uslužnostjo, sicer se imel že napisano reklamacijo, ampak jo očitno sploh ne bom potreboval. Vse skupaj je bilo končano v dobrih petih minutah.

Čas: 9.8.2005, 11:10
Na dvorišču se pojavi "civilni avto" – T2 mojster.
Me: Lep pozdrav!
T2Mojster: Pozdravljeni, tole bi priklopila, kje imate razcepnik je bil telekomovc že pri vas?
Me: Da je končal pred kakšno uro, kar za menoj.
Minilo je približno tri minute vezanja kablov, priklopa modema na elektriko, spremenil sem še nastavitve usmerjevalnika, klik na "Save", trenutek visokega bitja srca in tako, končano! Bitki so pričeli curljati po liniji iz prve, brez vsakih porodnih komplikacij.
Debata naju je še vodila, do ponovnega obujanja celotne zgodbe, mojster mi je pojasnil, da internega delovanja T2 ne pozna, ker je pač pogodbeni priklopljevalec, naslednjič ga pa lahko pokličem, da bo zadevo pospešil.

Zaključek:
Kaj še dodati? Odločil sem se, da ne bom pisal "ogorčenega pisma na T2", saj mi zadeva deluje brez kakršnih koli težav, morda se ob prvem izpadu še premislim.
Nauk zgodbe:
- če imate občutek, da vas helldesk "nateguje", takoj zahtevajte nadrejenega (morajo ga prevezati, ne se pustit zgodbi "tukaj nimamo nobenih številk")
- zapisujte si vsa imena s katerimi imate kontakte, ne škoduje, če uvodni pogovor prekinete z nasilnim vprašanjem: "Vaše ime je? Samo trenutek, da si zapišem!"
- ne obotavljajte se z osebnim obiskom ponudnika
- iz mojih izkušen Telekom ni tisti, ki zavlačuje, zato takim izgovorom ni kaj prida verjeti
- preberite si napotke in izkušnje uporabnikov na neuradnem forumu t-2.shrani.si
- dela imajo ogromno, zato so dolgi roko od podpisa pogodbe do same realizacije pričakovani
- predvsem pa "Brez panike!"

PS Za zaključek, še oddaja na Valu 202 Kje pa vaš čevelj žuli iz dne 9.8.2006, ko so v studiu gostili T2, Telekom in SIOL.

Igra živcev – Netless – 31. dan – obrat

V petek mi je uspelo dobiti mobištevilko od nekoga izmed vodilnih na T2 ali bolje rečeno, vsaj nekoga, ki ni zaposlen na "helldesku".
Po kratki predstavitvi sem mu držal petminutni monolog, pač svoje trimesečne zgodbe mu kljub trudu, nisem mogel hitreje opisati. Naprosil me je, da mu vse skupaj razložim še v elektronskem pismu, da bo zadevo raziskal – sicer ni pristojen, ker deluje povsem na drugem področju, ampak jo bo predal odgovornim. Še istega dne pa mi bo javil, kako zadevi kaže. Do klica ni prišlo, tudi na elektronsko pošto mi ni odgovoril, mislim, pa da je bil ključen element pri tem, da je šlo naročilo dejansko že v petek naprej.

Čas: 7.8.2006, blizu 12:30, osebni obisk T2
Tako, sem sklenil, da je edina preostala pot, osebni obisk kraja "zločina" in da z njim preverim če se na drugi strani žice, po kateri potekajo vsi moji "zaman" telefonski pogovori, res kdo sploh nahaja. Ali gre le za bujno domišljijo mojega zamračenega uma.

Lokacija: Ljubljana Brnčičeva, vstopim v majhno zastekljeno pisarno, v kateri se nahajata dve osebi. Mizo jima krasita monitor in tipkovnica, ter seveda nepogrešljiva miška. Noge so me seveda nesle, k prijetni črnolasi uslužbenki, a je žal že bila zaposlena z osivelim gospodom, ki je ravno podpisoval pogodbo. Takrat me je prešinila misel, da bi skočil do njega in mu toplo odsvetoval, ta podpis, ki mu bo zapečatil usodo njegovega življenja v naslednjih nekaj mesecih.

Me: Lep pozdrav, sem XYX in že dolgo časa čakam na priklop, pa sem se odločil, da vas kar osebno obiščem!
T2: Lepo! Ali mi lahko poveste ime naročnika in naslov.
Me: Ponovno XYX iz XYY.
T2: Samo trenutek. (pričel je z vnosom podatkov, med tem sem jaz razlagal svojo zgodbo in tegobe, ki so posledice le te, ter upal da bom sprožil kanček sočutja) .
T2: Poizvedba je prišla 25.7, priklop pa je načrtovan 14.8, naročilo je bilo poslano v petek ob 16.10 (najbrž takrat po "urgiranju" gospoda iz začetka današnje zgodbe).
Me: Hm, se pravi še en teden? Poglejte, čakam tri mesece od tega več kot en mesec brez internet dostopa, katerega mi je S1 izklopil na vašo zahtevo! V petek po enomesečnih pogovorih ste ostali brez modemov, kljub temu pa naj bi bila pogodba že večkrat poslana na T1. Preprosto nimam namena čakati še en teden, če lahko to urediti v naslednjih dneh, le to tudi storite v nasprotnem primeru, pa bomo zgodbo zaključili danes in tukaj.
T2: Hm, ja.. veste, samo trenutek, bom povprašal. (zavrti neko številko in doda "tukaj imamo gospoda, ki se mu mudi.") Samo trenutek, bo prišel kolega, ki vodi kontakte s T1.
In res v nekaj trenutkih po stopnici prileti gospod, z eno roko mi seže v dlan, z drugo pa že prične dvigati telefonsko slušalko in obračati tipkovnico.
T2Superman: Hej, kako pri vas v Kranju? En priklop bi naprej porinili, gredo na dopust! (dopust, kakšen dopust? jaz ne grem na dopust?).. Aha, sreda 8:30 ok, super, hvala!
T2Superman: V sredo devetega bodo zjutraj pri vas!

Tiho sem še vedno momljal svojo zgodbo in upal na vsaj kakšen "oprostite, se zgodi, nezaslišano, tudi mi smo ljudje", ampak do tega ni prišlo, gospod T2Superman mi je ponovno stisnil dlan in odvrnil "Tako, urejeno!" in v naslednjem trenutku že hitel po stopnicah, po katerih se je pred nekaj minutami spuščal. Edino kar mi je še uspelo je dobiti njegovo direktno telefonsko številko (to si moram baje šteti v veliko čast) ter ime in priimek. "in ne me klicati pred deseto uro, veste lahko se kaj zavleče" je še dodal in odbrzel po svojih opravkih, domnevam, da hrabro reševati žalostne zgodbe podobnih naročnikov kakor sem jaz. Skratka pravi T2Superman!
Ker sem videl, da na mojo tarnanje čez postopke, neresnice, nategovanja, zavlačevanja, neiskrenim helpdeskom (katerega sem poimenoval helldesk, saj le to bolje odraža naravo njihovega dela) nimajo nobenega opravičila in prav nikogar več, ki bi mi prisluhnil, sem počasi zapustil njihovo toplo domačijo, ter se s kislim nasmeškom (v stilu "I' am lucky luzzzr!!") odpravil na zasluženo kavo ob cigareti.

Zaključek:
Ne bom (še) opisoval, vsega kar si mislim o celotni zgodbi!
Sedaj le upam, da se jutri resnično pojavijo in da počasi začnejo curlati bitki in bajtki preko mojega lokalnega omrežja.
Razmišljam tudi o veličastnem sprejemu tehnikov. Položil bom rdečo preprogo, naročil bom portirja, ki jim bo odpiral vrata, zagorela havajska dekleta ju bodo ves čas zasuvala s cvetjem, …

Igra živcev – Netless – 28. dan – resnica

Čas: 4.8.2006, blizu 09:94, klic na T2
T2: Vsi operaterji zasedeni,.. (mine še nekaj trenutkov)
T2: T2 prosim.
Me: Lep pozdrav, ponovno kljičem v zvezi z naročilom in priklopom za XYX..
T2: Samo trenutek, XYX ulica pravite?
Me: Da.
T2: Naročilo je bilo polslano na T1, čakamo še potrditev.
Me: Ali nima T1pogodbeno in zakonsko omejen rok, v katerem mora izvesti priklop?
T2: Ja ima, navadno je v štirinajstnih dneh priklop izvršen, ni pa nič čudnega če se zavleče.
Me: Hm, danes mineva en mesec od kar sem brez interneta, dobre tri tedne se že z vami pogajam,.. Ali ne morete malo pritisniti T1, da bi zadeve pospešil, ne vem, glede na prioritete.
T2: Tako je. Naročila naprej pošiljamo glede na prioritete.
Me: Glede na prioritete? A to pomeni, da so tudi ljudje, ki čakajo že dalj časa kot jaz? Recimo, dva meseca, celo tri?
T2: V bistvu ja, no čeprav smo te čase precej skrajšali, tako da takih ekstreminh primerov ni več.
Me: Ne vem, pač, en kup birokratskih zapletov je že bilo pri vas, zaradi česar se je vse skupaj zavleklo in mi je bilo obljubljeno, da me nekdo pokliče od odgovornih in mi te stvari bolje razloži?
T2: Ja kaj pa vas še zanima?
Me: Ali je postopek, ki se meni dogaja "standarden"? Tri mesece od izpolnjene pogodbe preko interneta, en mesec z izključenim ADSLom, ter še vedno brez VDSL dostopa?
T2: Tukaj je dejansko ogromna papirnata vojna in občasno se zgodi, da se kakšen papir založi ali zgubi.
Me: Torej je za vse kriva teorija kaosa?
T2: Tako nekako.
Me: Ok, bom zadevo preveril še na T1.
T2: Lep pozdrav.

Čas: 4.8.2006, tik za prvim klicem, zavrtim "tistega, ki ve"
Me: Lep pozdrav! T2 trdi, da je bilo naročilo poslano, že pred več kot enim tednom. Pripovedujejo zgodbe, da se stvari pri vas vlečejo tudi več mesecev?
T1TiTo: Za kateri naslov že gre?
Me: XYX mu odgovorim.
T1TiTo: Ne, v montaži ga ni, preveril bom še v administracijo. Se slišiva čez eno uro.
Ponovno pokličem,
T1TiTo: Sem preveril, naročila v naši firmi ni! Lahko ga dostaviš tudi osebno in naredimo priklop naslednji dan, navadno izvršimo priklope v treh delovnih dneh, po prejemu naročila.
Me: A tako, hvala za informacijo in se slišimo, ko dobim papir,..

Čas: 4.8.2006, 11:25, ponovno kličem T2
Me: Lep pozdrav! XYX tukaj. Preprosto vprašanje:"Ali mi lahko zagotovite, da je bil nalog poslan na T1?"
T2: Samo trenutek bom preveril,.. Ne, nalog dejansko ni bil poslan.
Me: Proooosim?
T2: Ne je bil, samo v opombah imam zapisano.
Me: Je bil poslan ali ni bil poslan? Na T1 ga namreč nimajo!
T2: Vas pokličem nazaj!
Preteklo je nekaj minut.
T2: Lep pozdrav! Situacija je naslednja, zmanjkalo nam je modemov, zato že štirinajst dni, ne pošiljamo nalogov naprej na T1!
Me: Kaj!?? To pomeni, da ste mi zadnjih štirinajst dni lagali!?
T2: (pa nič)
Me: Skratka, po treh mesecih čakanja, naj ponovno pričnem iskati novega ponudnika? Kdaj naj bi prišli modemi?
T2: Nekje v polovici avgusta. Odločitev o iskanju novega ponudnika je pa pač vaša.
Me: Nimam več besed, vsaj hvala vam, da ste mi povedali resnico, nasvidenje…
T2: Ni zakaj, lep pozdrav!

Kulinarika – jabolčni burek

V času malice, ko nimam volje za obilno kosilo, si navadno poleg kave privoščim še kakšno "balkan fast food" specialiteto, navadno kar mesni burek.
Tudi danes sem zakorakal, v malo prodajalno ene izmed slovenskih pekarn, ki se nahaja v bližini firme.

Že pogled v vitrino mi je dal vedeti, da pretirane izbire bureka, danes pač ne bo.
"Mesnega bi!"
"Žal nimamo, samo še en jabolčni," odgovori prodajalka.
"Jabolčni, jabolčni burek? In to ni 'štrudl'?", v misli se mi prikradejo slike iz Kajmaka in marmelade, ko Djuro razlaga, kaj je burek in kaj štrudla (maš sirni burek, pa pocukraš pa evo ti štrudla), kako preroško.
"Ne, jabolčni burek je," mi z nekaj nasmeška ponovno odvrne prodajalka.
"Svašta," pričnem z iskanjem alternative, med dobrotami skritimi za pleksi steklom, "kar tole pico bi," in s prstom pokažem na mini okroglo pico v izložbi, da se ne bi kje prikradel picaburek. Plačam in odidem.

Do kam bo segla evolucija bureka v Sloveniji? Stavim, da do bureka z okusom prekmurske gibanice ni daleč, tudi eksperiment s kranjsko klobaso ne bi bil slab, saj jo bi tako končno lahko ponudili turistom v priročni "take-away" obliki in še etnologi, ki ves čas kričijo "svetovno poznana Kranjska klobasa izginja," bi bilo zadovljni.

Igra živcev – Netless – 25. dan

Z nekaj zamude, raje sem tipkal, delal in razmišljal o "večjih stvareh"...

Nove osebe:
T1TiTo – veliki človek pri T1, tisti, čigar besede so "Ti tja", "Ti to",.. Skratka, tisti, ki razporeja marljive delavce komu in kdaj naj priključijo ali bodisi izključijo povezavo.

Moji vsakodnevni klici na T2 so mi vedno bolj podobni kričanju v globoko brezno iz katerega prihaja zamolkel odmev. Šele minule dni sem razumel kaj mi govori:"Nenenene, ne nam težit, boli nas, boli nas, boli nas, mi nič ne moremo, kliči, kliči, T1,T1 je vsega kriv..."
Hm, vredno premisleka, kdo drugi pa bo veliki zarotnik kot stari T1!? Toda koga poklicati? Čas za sprehod po imeniku mojega mobitela. Kličem kolega, ki je pred leti delal na T1 in že zvoni, pojasnim, v odgovor dobim mobištevilko. Njega, tistega, ki odloča – T1TiTo.

Čas: 1.8.2006, blizu 10h zjutraj, klic Velikega T1TiTo
T1TiTo: Prosim! (smrtno resen glas)
Me: Lep pozdrav! Sem Me, obračam se na vas z naslednjim problemom..
T1TiTo: Govori!
Me: Pred enim slabim mesecem ste mi iztaknili kabel za S1, nekako sem upal, da ga boste pretaknili na T2.. Oni (T2), pravijo da so poslali "prošnjo" in da čakajo samo vas.
T1TiTo: Hm, naslov bom potreboval. Traja pravite? Morate vedeti, da smo sredi poletja, dopusti in neurja nam prinašajo precej dela. Bom preveril.
Pogovor je bil hitro končan, brez odvečnega protokola, za katerega nekatri skušajo skriti svojo neorganiziranost.

Čas: 1.8.2006, nekaj minut po prvem razgovoru
Me: Lep pozdrav, ponovno Me!
T1TiTo: Sem preveril, pri nas ni še nobenega naročila!
Me: Hm, T2 trdi, da je bilo poslano konec prejšnjega tedna k vam? Ali se lahko nagaja še kje na poti? Recimo v administraciji?
T1TiTo: Načeloma ne, vsa naročila pridejo takoj k meni, nato jih razporedimo glede na razpoložljivost delovne sile. Skratka, če bi bilo pri nas, bi jaz vedel za njega.
Me: A tako. Hvala za pomoč … Bom ponovno preveril pri T2.

Čas: 1.8.2006, okrog 11h
T2: T2, XYX tukaj.
Me: Lep pozdrav, Me tukaj, ponovno kličem v zvezi s priklopom XYX…
T2: Samo trenutek,… (zopet ponavljam naslov, črkujem priimek,..)
T2: Situacija je naslednja, 25.7 smo poslali zahtevek za priklop na T1 in do danes še ni bilo odgovora. (takrat sem že pozabil, da so mi v petek omenili, da prošnje še niso poslali, sedaj naj bi bila poslana že v torek – takrat naj bi prišel šele odgovor na poizvedbo iz strani T1)
Me: In kdaj bom lahko kaj izvedel? Zadnjič sem tudi prosil, če me lahko nekdo od odgovornih pokliče in mi razloži zakaj se priklop vleče v nedogled, seveda klica ni bilo! Vaša sodelavka pa je obljubila, da bo zadevo zabeležila in posredovala naprej …
T2: Hm, ja, o tem ne vem nič.
Me: Slab mesec, dobre tri tedne mineva! Občutek imam, da se zadeva nikamor ne premakne!
T2: Čakamo odgovor T1 imajo petnajst dni časa zanj! Tako, da boste priključeni v sedmih najpozneje desetih dneh.
Me: No, nenazadnje sem zadevo preveril pri T1 in vaše prošnje še niso prejeli!
T2: Do teh podatkov jaz nimam dostopa, ne vemo kaj se dogaja pri T1…
Me: Ok, potem naj še kar naprej čakam in "težim"… Trdite pa, da je bila prošnja 100% poslana?
T2: Da, poslana! (ponovi še zgodbo o tednu, največ desetih dneh)
Me: No, pa bom še "malo" počakal... Lep pozdrav! (kaj pa je teden proti večnosti si mislim)

Razmišljam:
- o tem, da se mi nekdo ves čas laže, morda gre le za taktiko stalnega dezinformiranja, potrjena dejstva naslednjič zanikaj, prestavi jih v drug časovni okvir in s tem zmedi "sovražnika", do te meje, da bo "ko bo" končno priključen imel občutek, da se je vse skupaj odvrtelo v nekaj urah in bo z dosežkom skrajno zadovoljen
- o tem, da se nekomu zgubljajo/bežijo podatki iz "podatkovnega skladišča", kar je za čas sodobnih sistemov za upravljanje podatkovnih baz, dokaj nerazumljivo-neverjetno
- o tem, da sem nor, da se še vedno bodem z njimi

Pripis:
- v ponedeljek se nisem več uspel prijaviti v poštni sistem S1, seveda brez obvestila, njihovega help-deska pa tudi ne bom več klical, predvidevam da je account blokiran
- še vedno ni odgovora na reklamacijo računa za mesec julij iz strani S1
- tudi danes, me ni nihče poklical od "odgovornih" iz strani T2 in razložil, da gre za povsem navaden postopek priklopa in da je moja tega nerazumljiva

Malenkosti, ki spreminjajo svet - na bolje

Ob naslednjih besedah sem se resnično zamislil:

"Moj 11- letni sorodnik ima levkemijo. Reši ga edino
presaditev kostnega mozga.
Slabo mi je."

Danes sem storil tisto najmanj in tudi največ, kar lahko. Vpisal sem se v register darovalcev krvotvornih matičnih celic.
Postopek je preprost in ne zamuden. Obiskal sem Centru za tipizacijo tkiv (kjer se tudi daruje kri), izpolnil sem vprašalnik (nekaj vprašanj, me je kar nekoliko šokiralo,..) , kratek pogovor z zdravnico, "flaška" za odvzem, obisk druge sobe, še minutka ali dve strahu ob počasnem pretakanju krvi (k sreči imam ogromne žile, le te medicinke vedno z veseljem zbadajo) in zadeva je končana.
Sledi analiza antigenov HLA in vpis podatkov v zbirko darovalcev in če pride do ujemanja, te obvestijo – lahko tudi čez nekaj let. Verjetnost, da bi nesorodni darovalec ustrezal bolnikovemu je dokaj majhna (nekje sem dobil podatek 1:10000).

Zadovoljen sem, majhno dobro delo, malenkosti, ki spreminjajo svet - na bolje.

Slabo mi rata,

ko vidim posledice vojne na fotografijah kot je tale. Še najbolj tiste imenovane "vojna proti terorizmu", ki ne potrebuje nobenega razloga, vsak cilj opravičuje sredstva in vsako sredstvo opravičujejo naključne žrtve...

Vir: Siol

Igra živcev – Netless – 21. dan

Petek, trije tedni so minili od kar sem zadnjič v svojem toplem domu, na svojem lastnem stolčku, uporabljal svoj lastni internet dostop. Sicer vem, da ni primerno težiti na topli poletni petek, tik po malici, ko se ljudem hrana uleže v želodec in misli odtavajo na zaslužen vikend. Ampak, samo kratek klic, na hitro preverim kakšno je današnje stanje.

Čas: 28.7.2006 13:21
Me: Lep pozdrav, zanimam se kako napreduje priklop XYXX…
T2: Trenutek.... (nekaj trenutkov tišine)
T2: Petindvajsetega (torek) smo prijeli pozitiven odgovor na poizvedbo, sedaj bomo poslali še prošnjo za priklop, na katero mora T1 odgovoriti v enem tednu, tako da je najbolje da nas pokličete naslednji ponedeljek, tako da bi priklop moral biti v naslednjih štirinajstih dneh.
Me: Ali mi lahko razložite zakaj prošnja za priklop še ni bila poslana, recimo v sredo, četrtek? Nerad vam še enkrat razlagam, da sem že tri tedne brez interneta in ni mi jasno kaj ste delali prvih štirinajst dni, ko sem prvič poklical, da želim priklop!? Ali mi lahko daste kakšen kontakt odgovorne osebe, koga višjega, morda tehnični direktor?
T2: Žal tukaj nimamo nobenih telefonskih številk!
Me: Ustrezal mi bo tudi ime morda priimek!
T2: Poslala bom sporočilo v administracijo, naj zadevo uredijo.
Me: Ali lahko dobim kontakt odgovornega iz administracije? Ker pač kličem že tri tedne na vaš "helpdesk" in razen "sedaj bo pa res kmalu" (kljub temu, da smo prišli iz nekaj dni, na dva tedna do priklopa) ne dobim nobenega odgovora!?
Te: Žal,.. bom dopisala, naj vas pokličejo

Zaključek:
Kljub temu, da sem sklenil, da ne grem na nobenega ponudnika, ki "sodeluje" s T1, sem danes pričel z brskanjem ponudb ostalih ponudnikov. Ok, dovolj tehnike za ta teden, čaka me "upam" bolj prijeten vikend…

Igra živcev – Netless – 20. dan

Sklenil sem, da danes ne bom klical T2, saj si zaslužijo dan brez mojega prikupnega glasu.Toda sodelavci so me opomnili, da bom najbrž padel iz čakalne vrste ali celo huje izrinjen iz cevi, saj se bodo pred mene vsilili vsi tisti, ki bodo danes težili namesto mene.
Zato v strahu brž opravim telefonski klic in to ravno na jubilejni dvajseti dan brez interneta.

Čas: 27.7.2006 14:49
...intro...
Me: Zanimam se za priklop....
T2: Samo trenutek..
(tišina v slušalki)
T2: Včeraj, se pravi pred včerajšnjim smo od T1 dobili pozitivno vrnjeno poizvedbo. Tako bomo danes, najpozneje jutri, poslali vlogo za priklop, tako, da bi postopek moral biti končan v tednu, desetih dneh.
Me: Am,... desetih dneh? Skoraj tri tedne sem že brez interneta in vsak dan, bo kmalu in vsak dan je nekaj drugače...
T2: Ja, tak je postopek, toliko časa traja, ne gre hitreje, ker si pač T1 vzame čas...
Me: Ok, sicer ne razumem če je pozitivni odgovor prišel že pred dnevom, zakaj že takrat niste poslali zahtevka za priklop, ampak, ok,... bo že...

Povzetek:
Nekako so postali bolj "realni", nič več ni jutri, v roku dveh dni, najpozneje v enem tednu, ampak sedaj brez kančka slabe vesti izstrelijo v roku desetih dni. Ha! No, fino, vrnimo se na realna tla in priznavanje lastnih napak je že prvi korak, do tega da jih bodo morda tudi odpravili!
Ostalo? APEK ne odgovarja na elektronsko pošto, morda me vsaj doma čaka rešena S1 reklamacija...

Igra živcev – Netless – 19. dan

Čas: 25.7.2006 16:00
V domačem poštnem nabiralniku najdem pošto pošiljatelja S1, v zvezi z reklamacijo poslano pred nekaj dnevi.
"Obveščamo vas, da se bo zaradi kompleksnosti reklamacije, postopek zavlekel. Vaša številka reklamacija je XYZXYXX"...
Očitno jim res ni jasno, kdo naroča priklope (S1) in kdo jih samoglavo odklaplja (T1).

Čas: 26.7.2006 09:10
Zopet klic na T2:
..uvodna debata, predstavitev,..
T2: Danes smo od T1 ponovno prijeli pozitivno rešeno vlogo
Me: Zopet? In kdaj lahko pričakujem priklop?
T2: V najkrajšem času?
Me: Ali obstaja kvantitativna ocena v urah, dnevnih?
T2: Če bo šlo vse tekoče, bi lahko se bomo do konca tedna uskladili s T1, kar pomeni, da bi priklop dejansko lahko izvedli v začetku naslednjega tedna.
Me: Hm, ok, ali je se lahko kako pospeši?
T2: Žal ni v naši moči, dejansko vas je "nategnil" T1, lahko se obrnete na Agencijo za Telekomunikacije, tudi meni so storili povsem enako.
Me: Hvala za informacije in nasvidenje!
…

Pripis:
Poslal sem tudi krajši email, na APEK, z opisom mojega problema. Me prav zanima, kako mi lahko pomagajo, no vsekakor je obnašanje T1, pač res samosvojo saj očitno delujejo povsem na svojo roko in se požvižgajo tudi na S1. Kakor mi je znano jih APEK lahko "privije" edino, če gre za selitev telefonskih številk, ki mora biti izvršeno v zakonsko predpisanem roku – štirinajst dni.

Zaključek:
Sedim in čakam.

Igra živcev – Netless – 18. dan

Kraj dogajanja:
- samo pri nas

Osebe:
T1 – monopolistični gigantski dinozaver, ki spi na svojih dolgoletnih lovorikah in potencialne kliente "nateguje" z dolgoročnimi vezavami na njegove storitve
T2 – konkurenčni ponudnik T1 in S1, ki pa kljub svojim dobrim nameram, da vsaj malo spodkoplje prestol T1, žal trpi za otroškimi boleznimi, ki povečini izhajajo iz lovljenja lastnega repa
Me – moja malenkost
S1 – ponudnik interneta, sin T1

Zaplet:
Me se je odločil, da ima dovolj podložnega razmerja s T1 in S1, ker kljub temu da je bil med prvimi, ki so se navdušili za njune storitve, danes plačuje višji znesek, kot vsi neverniki, ki so se jima pridružili šele v preteklih mesecih.
V začetku maja 2006, preko spleta izpolnim pogodbo T2, čakam štirinajst dni, opravim nekaj klicev, pošiljam elektronsko pošto in po treh tednih dobim v podpis še papirnato varianto pogodbe.
Sledi slab mesec čakanja in veliko začudenje v petek 7.7.2006, ko mi internet preko ponudnika S1 preneha z delovanjem, sledijo klici na center za pomoč uporabnikov, ki nima nobenega pojasnila zakaj mi internet ne deluje,.. Obrnem se tudi na T2, ki je tudi začuden, saj nima pojma o odklopu, ampak mi obljubi, da bodo v najkrajšem času zadevo preiskali in zadevo rešili…

Čas: 7.7.2007 – 24.7.2006
Povprečno dvakrat na dan kličem T2,.. Poslušam različne začudene glasove na drugi strani. Zvenijo od "kdo ste, zakaj nas sploh kličete" do "vsekakor, razumem, samo vprašanje dneva je ko vam bodo naši tehniki omogočili našo storitev"…

Čas: 15.7.2007
Prejmem račun od S1 za storitev ADSL opravljeno v mesecu juliju 2006, seveda v polnem znesku.
Pošljem reklamacijo.

Čas: 25.7.2006 10:16
Zopet poklical mojega nesojenega novega interneta ponudnika:
Me: Lp, kličem o priklopi XYZ…
T2: Hm, ja.. uf, samo trenutek..
Čakam, cca 3 minute in poslušam tišino telefonske linije
T2: Ja, danes smo ponovno poslali poizvedbo na T1.
Me: Kako? Skoraj tri tedne sem že brez interneta in rečeno mi je bilo, da je samo še vprašanje dneva, ko pokličejo vaši operaterji in izvedejo priklop (le to je bilo rečeno že pred 10 dnevni)..
T2: Bom preveril, pa vas pokličem...
Me: Ali mi lahko poveste vsaj približni dan priklopa, recimo na en teden natančno, če ne drugače tudi na mesec ali vsaj leto.. Ali bo priklop letos?
T2: Osebno se bom napotil v našo administracijo in preveril stanje, pa vas pokličem nazaj...

Čas: 25.7.2006 10:40
Klic ponudnika:
T2: Tukaj XYX... Sem preveril in danes je bilo resnično zopet poslana poizvedba, ker je bila enkrat že potrjena in potem zavrnjena. V bistvu gre za čudno zadevo...
Me: In kdaj bo priklop? Ta teden, drug teden, leta 2007, morda 2016?
T2: Poslali smo poizvedbo...
Me: (dodam še nekaj malce visokih tonov, ker mi je resnično narasel pritisk...)
Me: Hvala za klic!
T2: Ni za kaj, srečno!

Pripis:
- vse osebe so "izmišljene" in nimajo nobene povezave z realnimi osebami, vsaka podobnost je zgolj naključna

Zarote - Irregular verbs

Irregular verbs

Še vedno imam na steni seznam nekaj deset najpogosteje uporabljenih angleških nepravilnih glagolov, katere skušam uporabljati v pravilni formi pri debatah preko interneta. Kljub temu, da preko neta navadno uporabljam pravopisno dokaj mehko angleščino, se trudim biti čimbolj dosleden. Morda zaradi spoštovanja do Kraljice ali pač, da izkažem čast, komikom iz britanskega otoka, ki so svetovnemu humorju dali neizbrisljiv pečat (kok se fajn sliš).
Ok, nazaj k temi. Pred sabo imam seznam "nepravilnih", tistih, ki se ne podrejajo standardnim pravilom in dogovorom, tisti glagoli, ki se požvižgajo na ustaljeno formo in kljub napisanim principom o preoblikovanju glagola v različnih časih, živijo v povsem samosvoji obliki. To so pravi odpadniki v besedišču.
Nekateri med njimi samovšečni, v bistvu nadčasovni, saj ne glede na čas vedno živijo v isti obliki, recimo "bet" (staviti), "let" (pustiti, dovoliti). Če sedaj dopustim, še ne pomeni da sem tudi včeraj!
Drugi, zavajajoči in lažnivi, na primer "leave", se pravi oditi, zapustiti,.. in v pretekliku "left"!? Odšel je, kam pa? Levo!? Ali, pa situacija, pridete v hotel, iščete nekoga in receptor vam odvrne "He left!", ozrete se levo in nikjer nobenega! Samo zavajanje!
Pri vseh variacijah črk in iz njih sestavljenih besed, katere so nam na razpolago, niso uspeli za glagol "leave" sestaviti drugačne variacije črk, kakor že obstoječa beseda, ki naj bi označevala smer - levo! Če predpostavljamo, da imamo v abecedi na razpolago 25 črk, lahko s petimi od njih naredimo več kot devet milijonov različnih besed (Župančič naj jih bi pri prevajanju Shakespeara uporabljal nekaj več kot dvajsettisoč). In, kaj so mojstri naredili, pri ustvarjanju past tense forme za "leave",.. hm.. What should we do about "leave" chaps? Ough, it's almost tea time! Let's just take "left"! Great idea! Ok, to bi razumel, če bi besedišče nastajalo v sedemdesetih letih nekje v mavrični Kaliforniji, ob zvitku opojnih substanc, bi to razumel, saj je bilo takrat res vse "kul"! Ne pa v Kraljevini s tisočletno zgodovino. Fuj, fej! Primerov skreganih z vsako logiko je praktično neskončno, skupno vsem je edino nedoslednost in šlamparija!
Nenazadnje je v to veliko zaroto je udeleženo celotno šolstvo sveta, v vseh letih izobraževanja, čisto pri vsakem testu, se pojavi vsaj ena naloga, pri kateri je potrebno vstavljati nepravilne glagole! Čemu, zakaj? Zato, ker so izbranci? Ker so boljši od ostalih? Ne, tako kot v filmih vedno upamo, da bodo "slabi fantje" zmagali nad "dobrimi" in to se dogaja, prav na vsakem koraku! Če si povprečen, navaden, nisi zanimiv!
Na koncu, pa zakaj sploh pravila, če imamo izjeme? Potem si naj prenehajo lagati, oh, kako imamo vse urejeno, našim glagolom smo predpisali pravila in vsi se jih držijo, no razen nekaj manjših izjem (katere najpogosteje uporabljamo). Morda se ravno zaradi svojega prestižnega statusa, ki so si ga priborili z vsakodnevnim pojavljanjem v debatah, požvižgajo na standarde. Podobno Orwellovi Živalski farmi, vsi enaki, vendar so eni bolj enaki, kot drugi!
Skratka, pozivam otočane, naj že enkrat obračunajo z izjemami, s tistimi drugačnimi! Njihov jezik se že leta uveljavljen po celem svetu, kot univerzalni jezik za komunikacijo med različno govorečimi ljudmi (in pujsi)! Imajo seznam tistih, ki se ne držijo pravil in kaj so z njimi storili? Nič, celo tolerirajo ga!
Sedaj grem k Ruplu, da skupaj napiševa protestno noto! Svojo zaskrbljenost, nad temi prekritimi besednimi teroristi, nameravajm nasloviti tudi na gospoda Busha, pa naj on ukrepa proti njim! Že vidim napis "Guantanamo Bay - irregular verbs welcome"!
Če pa pogledam vse skupaj z distanco, pa od ljudi, ki vozijo v napačno smer "on left side", ne pa po pravi "righ one", ni kaj drugega za pričakovat!

Pripis:
- objava, ni "resne narave"
- prav tako, ni povezan s Parado ponosa, ki se danes odvija v Ljubljani, lahko pa najdemo določeno koleracijo med "verbofobnostjo" avtorja in boja za pravice "drugačnih", ki danes protestirajo v našem glavnem mestu
- tisti, ki iščete seznam nepravilnih glagolov, ga najdete tukaj.

Vsi enaki, vsi različni! ;-)

Neurje

Po opoldanskem neurju na Štajarskem, smo ga ob 4h popoldne dobili še na Gorenjskem. Ni kaj za rečt, še enkrat je narava povedala svoje: "Ne me izivat, nimate šans!"

Krogle so odskakovale kot v Sony Bravia reklami

Pozimi sem užival v podobnih situacijah, s sneženo kepo v roki, tokraz pa z ledeno prav nič.

A ni

laž vse, kar govorimo?

Nič boljša ni v svojih mislih,
kot jaz, ki varam samega sebe!

Nič bolj iskrena, kot moja edina neresnica,
da sva samo prijatelja!

Naj crkne smrdljivi moj um!
…
In kaj sedaj?

Ubijem naj svojo dušo,
naj zanikam moj obstoj?

Samo še pozabi, pozabi, pozabi in zanikaj!

Ljubi sebe,
samo še sebe!

Tisočkrat zanikana,
miljonkrat pozabljena!

Ljubezen - čista, ampak, žal iskrena laž!

Sredi Evrope - Severna Irska

Ravno poslušam oddajo o Severni Irski, prvo Belfast, potem o znamenitostih kot so The Giant's Causeway (Velikanove, hm.. kar koli že, baje se je en veliki hrust tam ljubil s Škotsko princeso in ustvaril znamenite šestkotne skale). Nazadnje še "mesto poševnica", se pravi Derry/Londonderry. Spomin se mi vrne slabo leto nazaj, ko smo v super družbi prepotovali omenjene kraje in popotovanje končali v Dublinu na koncertu U2 in še vedno me čaka montaža več kot 10 ur video materiala, da ga pripravim v eno "normalno" obliko... Še eno novo zadevo sem "ujel"! Iz kje pride ime skupine UB40? UB40 je "znani obrazec", katerega izpolni brezposelni, ki išče službo.

Oddaje najdeš na RTVSLO - Sredi Evrope in še Branetov potopis na Igrišču. Dublin je na jugu, tole je pa Belfast! Derry The Giant's Causeway

Modrine - upanje

Upanje umre zadnje!

Navadno je to tik zatem, ko ugasnem "poslednjo" cigareto.

Ob prazniku kiča

Nekoga moraš imeti rad (Ivan Minatti)


pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen,
nekomu moraš nasloniti roko na ramo,
da se, lačna, nasiti bližine,
nekomu moraš, moraš,
to je kot kruh, kot požirek vode,
moraš dati svoje bele oblake,
svoje drzne ptice sanj,
svoje plašne ptice nemoči
- nekje vendar mora biti zanje
gnezdo miru in nežnosti
- nekoga moraš imeti rad,
pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen
- ker drevesa in trave vedo za samoto
- kajti koraki vselej odidejo dalje,
pa čeprav se za hip ustavijo
- ker reka ve za žalost
- če se le nagne nad svojo globino
- ker kamen pozna bolečino
- koliko težkih nog
je že šlo čez njegovo nemo srce
- nekoga moraš imeti rad,
nekoga moraš imeti rad,
z nekom moraš v korak,
v isto sled
- o trave, reka, kamen, drevo,
molčeči spremljevalci samotnežev
in čudakov,
dobra, velika bitja,
ki spregovore samo,
kadar umolknejo ljudje.

Ideje - gretje rokovic

Zopet nekaj minut Krvavca s K. in B. (po nekaj letih zopet na dilcah) ,.. Temperatura -10, na srečo brez kančka vetra. Jutranjo otrdelost smo hitro prebrodili s hitrim šviganjem po ponedeljkovo praznih strminah.
Prva pavza za skodelico kave, odložim rokovice in le te hitro otrdtijo od mraza,.. Med tem ko pijem kavo, se povsem shladijo... In kako zadevo rešiti?
Preprosto - z grelcem rokavic! Preprosta naprava, ki bi pihala topel zrak ko nanjo pritisneš rokavice,...

Hm, v bistu le zakaj samo rokavice, tudi bunde in hlače se hladijo, da trdih smučarskih pancarjev ne omenjam,.. Se pravi, končna rešitev bi bila v toplem zračnem tušu! Nekaj pleksi stekla in velikanski fen, ki piha topel zrak, v notranjosti še pomirjajoči meditativni zvoki...

Še en miljonski posel je pred menoj! :-)

PS Zgornje vrstice niso namenjene resni publiki! ;-)

Majhne pozornosti...

Nekaj dni že smrkam,...
Zdolgočasen od skrivanja v stanovanju se odpravim ven na čaj,... V lokalu me pozdravi moja dobra prijateljica,.. "Že včeraj sem te pričakovala," mi doda k pozdravu, " imam mali paket za tebe!"
Začudeno jo pogledam, prinese vrečko in v njej se skrivajo: trije čaji (jagoda), ena limona, med, zavojček robčkov in vitaminski napitek... "Tako, da hitreje preženeš prehlad",... Brez besed sem ostal, šokiran, presenečen in vesel...
Tako majhno darilo in ko ga najmanj pričakuješ, preprosto ne da ti, da ne bi imel rad takih ljudi okrog sebe...

Hvala!

Do Something

Zjutraj mi je tale komad ostal v ušesih, všečen mi je refren, preprost, ampak ima point...

Macy Gray, "Do Something"

[Verse One:]
Like Cleopatra
Got the masses at my feet
Got a living dwell
Down on easy street
I'm the latest craze (oh yeah)
And if you stay a while
Inevitably
You gone be bitin' my style
In your later days (well, well, well)
Let me tell you what is fact
And what is true
I get high and that aint that much to do
I'm always in a daze (uh huh)
That was just a dream I had
Last night in my bubble bath
Next to my wishing well
Oh yeah, you betta

[Chorus:]
Get up, get out
And do somethin'
Don't let the days of your life pass you by
You got to
Get up, get out
And do somethin'
How will you make it if you never even try
Get up, get out
And do somethin'
Can't spend your whole life tryin' to get high
You got to get up, get out
And do somethin'
'Cause you and I have to do
For you and I

[Verse Two:]
What's been happenin'
How you doin'
Where you been
I'm further behind now
Than I was back then
Lost in some old maze (uh huh)
Some years have passed me by
All I want is to go get high
I'll get it together
Some other day

[Bridge:]
In my dreams I dwell (uh huh huh)
'Cause all my dreams are swell (woo, woo, woo)
You would too
If you could see them
That's what I know
I gotta go
Get up
Get out and (yeah)

[Verse Three:]
Heaven's at my feet
Got a living dwell
Down on easy street
I'm the latest craze (uh huh)
It's just a dream I had
Last night in my bubble bath
Next to my wish--yeah, yeah, yeah-yeah

[Chorus]

Why don't you do somethin'?
[repeat with chorus til end]

Osemdeseta

Zopet manjši napad nostalgije, ena luštna stran, ki pomaga pri vzdihih "ah, to so bli cajti" www.nostalgiacentral.com.
Vse od walkmana, bmxov, ZX Sinclair mašinke, Live Aida, Duran Duranov,.. in stalnih spremjlevalcev zadnjih nekaj 10 let, kot Queeni, Pink Floydi, Prince..

Berlin - Krvavek in four hours

Krvavec - žal sem imel samo dve uri časa, med prihodom iz Ljubljane in pred odhodom na faks v Kranj..

Ampak se je splačalo, nebo brez oblačka, snega je itak letos čez glavo (200cm) in relativno malo obiskovalcev. Iz Ljubljane sem odrinil ob 12h, 13:10 sem že naredil prvo furo – za ogrevanje na ta'kratki, ni kaj Slovenija je "priročno majhna".

Govoril sem z enim stricom iz Nemčije, ki je pohvalil smučišče in nasploh pokazal veliko veselje do obiskovanja naše alpske deželice. "From my house in Berlin to Krvavek in four hours!", seveda z EasyJet-om, ki pa žal v marcu ukinja linijo Brnik-Berlin. Rešitev je videl v večji promociji Slovenije, povsem verjamem da večina Berlinčanov pojma nimam, da tukaj na Balkanu smučamo, hm, kdo bi za promocijo lahko naredil kaj več? Krvavec ali Easy?.. Najbrž eni z drugim, recimo paketi med tednom, ugodna letalska karta in popust pri smučarski karti lahko bi pridobili precej mladcev in "sivih panterjev", ki pazijo na vsak euro, po drugi strani si lahko privoščijo proste dni med delavniki - takrat Krvavcu še vseeno manjka obiska (no, jaz se ne pritožujem, sem vesel če se ni potrebno gužvati)...

Ostalo? Vse od cevca na Zvohu večino že poteptanega, do Kriške... zakon, prazno, toplo, sneg škripa, brez vetra... Tudi "naša medicinka" je prišla po službi in kljub temu, da ji čas ni dovolil več kot tri spuste...

Poslavljanje

Odletela je! Daleč na sever, OK 2000km zračne razdalje ni tako grozno, itak ni stvar v kilometrih, ampak v odsotnosti. Samo, teli "saying goodbye", grozna stvar, cmok v grlu, nobenih pravih besed, močan stisk rok, objeta,.. poljub… Telesi se razideta, počasi se razdalja povečuje, samo še prsta na roki se stikata in tudi one dva se počasi razideta… In, potem praznina, tišina, čas za trenutek postane, še zadnji pogled in že izgine za vrati letališkega terminala…

Sedaj razmišljam, kdaj spet, kako, kje, ali pač… ah… zopet preveč vprašanj… Let it Be!

Namesto začetka

Testing, testing,...

Če že čisto vsi, pa tudi jaz... (Kuda idu Turci, ide i glupi Muja)..

O čem?... Hm, to je sedaj vprašanje!! Najbrž malo o življenju, računalnikih in nasploh vsem...
Koliko?... Pretiraval ne bom, pač nekaj misli, mnenj,... Kolko bodo "intimni"? Pojma nimam...

lp, Peter!